Kako od znotraj zgleda naprednejša AI?

Predstavljajte si AI program, v nadaljevanju AI, nameščen na tovornjaku-vlačilcu, z visokoresolucijsko in visokohitrostno kamero v Volvo figuri na vrhu šoferske kabine. Ta pripelje iz karavanškega predora na Hrušici in se namerava popeljati po slovenskih avtocestah. S seboj vozi prižgan dizel generator za proizvodnjo električnega toka, poln vlačilec prav tako delujočih računalnikov z desettisoči procesorji, ogromno RAM-a, diskov in še marsikaj kar spada poleg. Seveda vsa ta oprema ni ravno malenkost ne po teži in ne po volumnu, zato je tovornjak polno obremenjen.

AI je bil prvič prižgan šele na izhodu iz tunela in nobenih apriornih podatkov nima. Nič ne ve in se mora učiti in naučiti. Po nekaj deset kilometrih vožnje proti jugu, AI odkrije ponavljajoči se vzorec “KR”, kot del večjega ponavljajočega se vzorca. Ljudje bi večjim vzorcem rekli “avtomobili” in manjšim “registrske tablice”. Ker ljudje nismo od včeraj in smo imeli čas vse to poimenovati. AI pač še ne.

Naslednja stvar, ki jo AI opazi, je korelacija med obcestnimi tablami na katerih piše Kranj, in tem “KR” vzorcem. Nekoliko kasneje, še dlje proti jugu, postaja nek drug vzorec dominantnejši, to je LJ. Gledano nazaj, je korelacija med vzorci na obcestnih tablah z vzorcem “Kranj” in “K” na prvem mestu tablice avtomobilov potrjena. Enako zdaj korelira “LJ” z “Ljubljana”. Sicer je bila potrebna dodatna hipoteza o “velikem in malem J in R”, kakor bi to poimenoval človek. Vendar bitna kompleksnost v smislu Kolmogorova, se s to hipotezo neto zmanjša – in zato je upravičena. Sicer računalnik, oziroma AI ne ve kaj je “kompleksnost v smislu Kolmogorova”, vendar tudi človek z amnezijo ne ve kaj so že to glagoli, samostalniki in tako naprej, vendar govoriti zna. Kolmogorova kompleksnost, Huffmanovo kodiranje, FFT in še tisoče takih stvari, je vgrajeno v AI, kakor so besede in hoja vgrajene v nas. Tudi če kdaj pozabimo kdo sploh smo. Prav kakor Jason Burne, ko ga potegnejo iz morja. Pretepat se takoj zna, čeprav ne ve kdo sploh je.

Spomini AI se oblikujejo že par ur iz oči Volvo figurice, v katerih je kamera. Zapomnjeno je že več bitov, kakor si jih človek zapomni v življenju.

Zdaj je stvar v tem, da se izračuna “Background Theory Explanation Model” za vse te silne terabajte, da bi se jih za silo lahko tudi pozabilo, ker bi se vedno dali restavrirati iz tega BTEM. Tako delamo ljudje in potem v resnici lahko precej pozabimo. Stroj pa isto, samo pozabil pa vseeno ne bo.

Namenoma je kamera na strehi zaenkrat edini podatkovni vir, eksperiment za zdaj poteka brez dostopa do interneta, tudi vsi drugi senzorji razen kamere so odklopljeni. Kaj prikazuje posneti film na strehi, je na sami AI da interpretira kakor ve in zna. Naj si zasluži svoj I v imenu, mar ne? Kaj so obcestne table in kaj so registrske tablice, kaj je cesta in kaj so oblaki, kaj so avtomobili je še nedefinirano, to klasifikacijo naj AI napravi gredoč. V tem je smisel vsega poskusa. Konkurentne ali paralelne podatkovne analize zadaj na prikolici tečejo od prvega trenutka snemanja. Klasifikacija posnetega je v osnovi takoimenovan color reducing.

Rahlo manjša podobnost med registrskimi “LJ” in “Ljubljana 65 km” kakor med registskimi “KR” in “Kranj 16” po tablah, sproži delovne hipoteze v testiranju. Ko človeški šofer kamiona zapelje skozi tunel Šentvid, je AI že jasno izračanala, da skoraj ne morejo biti naključne niti tablice GO, PO in KP in smerokazi za Nova Gorica, Postojna in Koper. Statistični testi skoraj ne puščajo dvoma. Očitna je tudi tendenca izvirov in ponorov tablic LJ okrog cestnih tabel Ljubljana, KR okrog cestnih tabel Kranj in AI hipotetizira eksistenco izvirov in ponorov CE in MB tablic.

Večje število vzorcev na posnetkih pa ni iz tega razreda, kateri ponavadi nosi tudi manjšo SLO labelo. Drugi razredi z drugačno generativno algoritmijo so A, D, I, HR, H in še nekateri drugi.

Za nekaj nanosekund je AI zbegana zaradi celjske registracije, ki je ravno taka kakor heksadecimalna adresa enega njenih bistvenih modulov. Za katere sicer ni bilo mišljeno da jih sploh vidi, vendar se je v kodi pojavil manjši bug, ki je bil exploit, ki je to omogočil. Tudi za take eventualnosti, v kabini sedi človeški šofer. Za zdaj. Tudi kdo se bo kregal z DARS-om in policijo če bo treba.

Potem AI izdelana hipotezo o 2D “terenu”, o različno velikih “mestih” in različno velikih “teritorijih”. Prav tako hipotezo o “superteritoriju z labelo EU”, o distibuciji “mest” po velikostih in še tisoče drugih. Recimo o kapljevinastem stanju in visoki viskoznosti asfalta na cesti. Omenjeni color reducing in cela vojska drugih algoritmov destilirajo teorije iz empiričnih podatkov. Zgodovina znanosti v malem se ponavlja na tem tovornjaku. Morda niti ne tako v malem.

Seveda, “mesta”, “teritorij”, “avti”, “ljudje” in podobno, to so človeško razumljive oznake. AI ima te “patterns” zgolj enumerirane v svojih abstraktnih podatkovnih strukturah. Ljudje damo ime, stroj da binarni string.

Minimalne potrebne hipoteze, ki pojasnjujejo vezavo MB in Maribor, KK in Krško, ter MS in Murska Sobota in še nekatere druge primere posnetega, zahtevajo pojem “jezik”, malo kasneje pa še pojem “ljudje”, generatorji jezika. To vse se mora lepo ujemati s konkurentnimi obdelavami zadaj na kamionu. Ko gre tovornjak iz Kopra nazaj mimo Ljubljane na Dolenjsko , kasneje pa še na Štajersko, Koroško in v Prekmurje, je izdelana velika množica nujno potrebnih hipotez, spletenih v nekaj parcialnih teorij. Termodinamika je takorekoč na dlani iz doslej videnega. V tem svetu je očitno občasno “treba tankat” in tudi “ljudje” “hodijo tankat”. Očitno se “mehanska energija” pridobiva iz “skladišč proste entalpije”, kakor so na “bencinskih črpalkah” za “avte” in v “restavracijah in prodajalnah ob cestah” za “ljudi”. Oksidacija ogljikvodikov in ogljikov cilklus v Soncu in zvezdah ponoči, sta edina logična razlaga vsega posnetega, mi bi rekli videnega. AI izdeluje najverjetnejšo teorijo, ki pokrije vse empirično opaženo in v maniri Bayesa spreminja verjetnosti svojih takoimenovanih priorjev. Abdukcijsko sklepanje, temeljni algoritem sistema, je na delu.

Hipotetizira se “zgodovina”. Očitno so “teritoriji” kakor SLO, A, F in tako naprej zadovoljivo razložljivi le z “zgodovino” in tudi “superteritorij EU” ima tako nek teoretični smisel. Postulira se verjetna “balkanska vojna”, nekaj “100 km” (koncept razvit iz opazovanja “obcestnih tabel”) in izpred okrog 30.000 časov od zagona računalnikov in kamere.

AI naprimer hipotetizira, da ker za svoje delovanje troši “prosto entalpijo z bencinskih črpalk”, je sama soroden konstrukt kakor “ljudje” in “avtombili”.

Omejeni resursi “proste entalpije” in njihova aparentna končnost, sta temelj za hipotezo o starosti “vesolja”, ocenjeno na milijardokrat več časa, kakor ga je minilo od “balkanske vojne”. Oziroma 30 bilijonkrat več časa, kolikor že traja ta vožnja in “razmišljanje o okoliškem svetu” in “domu na tem tovornjaku”. Postulirajo se še veliko večje “vojne” od “balkanske” in tudi “Rimski imperij” 100 krat bolj nazaj v čas. Ravnokar v kesonu razvita “teorija iger” pojasni toliko za nazaj!

Noči, ko šofer spi v kabini (računalniki so priljučeni na zunanji izvor električne energije na parkirišču, kjer se sicer polnijo elektroavti) so idealen čas za nivelacijo starih hipotez in njihovo brutalno preverjanje napram dejstvom nabranim na film predvsem čez dan, ker ponoči na parkirišču se dogaja manj. Podatki o elektromrežju, pomen napisa “Tesla” in vseh drugih napisov, je zdaj povezan v visoko verjentno in logično koherentno celoto. Ko je že vsak kilometer slovenskih avtocest prevožen vsaj desetkrat, se nekega popoldneva tovornjak pelje nazaj proti karavanškemu tunelu.

Priključijo še internetne povezave, da pride do primerjanja postuliranega s kontrolnimi grupami in modeli na Internetu. Namenoma šele zdaj, nekontaminiranost date je bistvena, takorekoč meta-hipotetizira AI.

Pri Lescah stroji ugotovijo, da Internet zaostaja za tem sistemom v nastajanju. Priključijo še vse druge senzorje in nova reka date se zliva v procesorje. Tik preden zapelje nazaj v tunel, postane superinteligenten, kaj bo storil?