Ključna sprememba: transparentnost

Nova zakonodaja od delodajalcev zahteva, da podrobno spremljajo delovni čas, vključno s prihodi, odhodi, odmori in nadurami. Za podjetja, ki so se že srečala s pravnimi težavami, postane elektronsko vodenje evidenc obvezno. Ta korak povečuje preglednost in dostopnost podatkov za zaposlene ter predstavlja nov standard v delovnopravnem pravu. 

Priložnost za pregled delovnih postopkov 

Ta sprememba zakona ni le še ena zakonodajna obveznost. Namesto tega predstavlja priložnost za podjetja, da ponovno ocenijo in optimizirajo svoje delovne procese. Izboljšana produktivnost, srečnejši zaposleni ter manjše tveganje pravnih sporov in kazni so le nekatere priložnosti za podjetja.  

Delovne ure med sodelavci lahko uravnotežite z uporabo AI

Woshi omogoča, da se urniki prilagajajo glede na določeno referenčno obdobje. Za generiranje razporeda dela lahko na primer za obdobje januar in februar uporabi podatke o številu delovnih ur iz prejšnjega obdobja (npr. December). To pomeni, da se zaposlenim z manj urami dodeli več dela in obratno, zagotavljajoč, da po določeni prehodni dobi pride do uravnoteženja. 

Sposobnost Woshija, da se poveže z drugimi časovnimi programi, kot je Kadris, pomeni, da lahko podjetja nadgradijo svoje obstoječe sisteme, ne da bi jih bilo treba popolnoma nadomestiti. 

Učinkovitejše in pravičnejše delovno okolje

Woshi predstavlja dragoceno orodje, ki združuje napredno tehnologijo in praktične potrebe sodobnega trga dela. Je primer, kako lahko inovacije na področju umetne inteligence neposredno prispevajo k učinkovitejšemu in pravičnejšemu delovnemu okolju. 

Kako doseči enakomerno obremenitev dela zaposlenih v 24/7 urnem okolju?

Optimizacija procesa z integracijo umetne inteligence (UI) za razporejanje zaposlenih in sistema za upravljanje odsotnosti oz. prisotnosti je spremenila način dela in produktivnost zaposlenih v 24/7 urnem delovnem okolju.

V zdravstvu je pogosto vprašanje, ali je pomanjkanje osebja resničen problem ali pa gre za izziv učinkovitega razporejanja obstoječih virov. Psihiatrična bolnišnica Idrija (PB Idrija) se je soočala z izzivi pri razporejanju zaposlenih in upravljanju delovnih obremenitev zaradi sistema DDPPNN. Ta sistem je povzročal neenakomerno delovno obremenitev, preobremenjenost ključnih kadrov, ki so zadolženih za razporejanje dela in pomanjkanje preglednosti nad znanjem ter veščinami zaposlenih.

Reforma središči informatizacijo in centralizacijo

Zdravstvena reforma, ki jo je predlagalo Ministrstvo za zdravje, bo slovenskemu zdravstvenemu sistemu prinesla številne pomembne spremembe in izboljšave. Osredotoča se na informatizacijo in centralizacijo zdravstvenega sistema. V centralnem zdravstvenem informacijskega sistemu bodo zbrani vsi zdravstveni podatki osebe na enem mestu. To bo olajšalo zdravstveno obravnavo pacientov in bo stroškovno učinkovito, saj ne bo več potrebe po ponavljanju (drage) diagnostike. Poleg tega bo uveden tudi eKarton, kar bo dodatno olajšalo upravljanje zdravstvenih podatkov. Kartica zdravstvenega zavarovanja ne bo več potrebna. Njeno vlogo bo prevzela nova biometrična osebna izkaznica. Namesto sedanjih 80 zbirk podatkov bo zakon določil le šest krovnih zbirk podatkov, kar bo poenostavilo upravljanje z informacijami in zmanjšalo tveganje za napake. Predlog zakona predvideva oblikovanje javnega podjetja, ki bo vzdrževalo in razvijalo centralni zdravstveni informacijski sistem. Podjetje bo zagotavljalo tudi strokovno podporo izvajalcem zdravstvene dejavnosti. Reforma obljublja izboljšanje zdravstvene obravnave pacientov, večjo stroškovno učinkovitost in poenostavitev procesov.

Zakon o zdravstvenem informacijskem sistemu, ki ga je pripravilo ministrstvo, je bil prvi korak v smeri digitalizacije zdravstva, ki bi naj po vzoru Finske, Estonije in Portugalske vse zdravstvene podatke centralizirala na enem mestu. Ideja je navdušujoča in obetavna, kje se zatika?

Izziv niso sredstva ali tehnologija. Je to, kako bomo rezali pogačo.

Tehnologija za digitalizacijo v zdravstvu in sredstva za to, da bi slovensko zdravstvo popeljali v novo dobo, so na voljo. Vendar se soočamo z večplastnim problemom: zdravstveni sektor je velikokrat rak-rana vsake vlade in ker imajo različni lobiji močan vpliv, se težko kaj spremeni. V ozadju teh težav je pomanjkanje resničnega interesa za spremembe. Poleg tega se v procesu vedno znova pojavljajo ista podjetja, postavljena kot strokovnjaki, katerih tehnologija je zastarela. Namesto da bi sredstva vlagali v inovacije in izboljšanje procesov, denar pogosto pada v napačne žepe. To vodi v situacijo, kjer trpijo zaposleni v zdravstvenem sektorju in na koncu pacienti, ki so osnovni prejemniki zdravstvenih storitev.

Kaj bo, ko ne bo več medicinskih sester?

Vprašanje digitalizacije zdravstva bi moralo biti predvsem vprašanje stroke, ne politike. Vsaki vladi bi moralo biti v interesu, da se ta pomemben korak izvede, saj bi to prineslo številne izboljšave za zaposlene v zdravstvu in za paciente. Do sedaj pa žal nobena od vlad ni pokazala resnično velikega interesa za to področje. Digitalizacija bi vsaj deloma razrešila izziv s pomanjkanjem kadra v zdravstvu, predvsem medicinskih sester. Ko jih ne bo več (dovolj), kdo bo skrbel za naše bližnje v domovih za ostarele? Želimo si kakovostne zdravstvene obravnave za vse državljane, ne samo za peščico, ki si lahko privošči privatne storitve.

Videli smo, da je mogoče uspešno implementirati sodobne informacijske tehnologije v zdravstvenem sistemu drugih držav. V Estoniji, kjer so z digitalizacijo zdravstva svetlobna leta pred nami, je bila strategija pomembnejša od strank na oblasti. In uspelo jim je. To je mogoče tudi pri nas – z naravnanim kompasom politične integritete, ostrim fokusom, pravo vodstveno ekipo in s podporo celotne družbe.

Dobra praksa v Sloveniji

Na srečo imamo v Sloveniji nekaj odličnih primerov bolnišnic, ki so uspešno vpeljale tovrstne digitalne rešitve . En tak primer je psihiatrična bolnišnica v Idriji, kjer so v samo nekaj mesecih uspešno sprejeli uporabo sistema umetne inteligence za organizacijo delovnega razporeda sester.  

»Prepoznali smo potrebo po učinkovitem in optimiziranem procesu sestavljanja urnika, ki bi nam omogočil boljše izkoristke zaposlenih. Pred uvedbo WoShi sistema je proces sestavljanja urnika za naših 110 zaposlenih zahteval veliko časa in intelektualnega napora. V povprečju smo porabili približno sedem delovnih dni za sestavljanje optimalnega urnika, pri čemer smo se soočali z izzivi v iskanju najustreznejših rešitev za vsakega zaposlenega. Z WoShi-jem smo uspeli zmanjšati čas sestavljanja urnika na približno en delovni dan. WoShi je prevzel večino dela in po šestih mesecih rešuje približno 90% nalog, ki smo jih prej opravljali ročno. To nam omogoča, da se osredotočimo na druge pomembne naloge,« je svojo izkušnjo opisal Urban Bole mag. zdr. nege, pomočnik direktorja za področje zdravstvene nege v Psihiatrični bolnišnici Idrija. »Poleg avtomatskega razporejanja, se je izkazalo, da je za vodje najbolj uporabna funkcija WoShija možnost hitrega eksperimentiranja z različnimi idejami in predlogi, ki jih imajo zaposleni ali ki jih sam proces dela zahteva. Ta funkcionalnost nam omogoča fleksibilnost pri prilagajanju urnika glede na spremenljive potrebe in želje zaposlenih. WoShi namreč uporablja napredne algoritme, ki poiščejo rešitve, ki jih oseba, ne glede na znanje in izkušnje, težko doseže,« dodaja Bole.  

Uvajanje umetne inteligence v zdravstveni sektor mora biti sistematično 

Da bi izkoristili prednosti umetne inteligence v zdravstvu, je ključno, da vodstvo zdravstvenih ustanov prevzame vodilno vlogo pri uvajanju in podpori teh tehnologij. Pomembno je ozaveščati o potencialu umetne inteligence in njenih prednostih in odstranjevati morebitne strahove. Da bi zagotovili njihovo pripravljenost na uporabo novih tehnologij, je treba izvajati sistematično usposabljanje medicinskih sester za delo s pametnimi sistemi. Vodstvo mora prevzeti odgovornost za spodbujanje sprememb, ki bodo prispevale k učinkovitejšemu in naprednejšemu delovanju zdravstvenega sistema. 

WoShi je prevzel večino dela in po šestih mesecih rešuje približno 90% nalog, ki smo jih prej opravljali ročno. 

Možnost hitrega eksperimentiranja z različnimi idejami in predlogi nam omogoča večjo fleksibilnost pri upoštevanju želja zaposlenih.  

Ministrstvo za zdravje Slovenije je mnenja, da je Estonija lahko zgled, vendar se bodo pri nas zdravstvene reforme lotili po slovenskem modelu, ki pa še vedno zaostaja za estonskim in finskim modelom. Tjaša Zajc, strokovnjakinja na področju digitalnega zdravja zaposlena v podjetju Better, poudarja, da so za izboljšanje digitalizacije ključni poenoteni standardi, kot je npr. e-naročanje.  

Digitalizacija niso samo elektronske kartoteke, ampak tudi digitalizacija procesov in povezljivost sistemov. Nove rešitve omogočajo optimizacijo dela zdravnikov in naročanja pacientov, kar zmanjšuje stroške. Umetna inteligenca lahko pomaga pri obdelavi nestrukturiranih podatkov, kot so izvidi, in jih pretvori v strukturirane podatke. »Zelo veliko stvari je v slovenskih bolnišnicah, podobno kot v drugih državah, še vedno na papirju. Problem imamo z razdrobljenostjo sistemov. Veliko bo treba še delati, da zdravnikom ne bo treba večkrat vpisovati istih podatkov v različne sisteme. Če bi imeli več stvari na istem mestu bi se lahko boljše orientirali.«  

Slovenija mora poenotiti razdrobljene sisteme in uvesti digitalno naročanje za večjo učinkovitost. E -naročanje v Sloveniji v primerjavi z Estonijo ali Finsko, še zdaleč ne deluje dobro. Sistem je še vedno razdrobljen po različnih straneh, po katerih morajo pacienti navigirati sami, natančnost podatkov pa je vprašljiva. Ključni izziv je razvoj kakovostnega in varnega sistema znotraj države, saj zunanji ponudniki niso idealna rešitev. Država težko konkurira zasebnemu sektorju pri plačilu IT strokovnjakov. »Ideja o državnem podjetju, ki bi se ukvarjalo z digitalizacijo zdravstva, je zanimiva, a potrebna bi bila dovolj sredstev in močan kader.«  

Potrebno bo več vlaganja 

Da bi dosegli večjo enotnost in izboljšali uporabniško izkušnjo, je potrebno več vlaganja v digitalizacijo. »Digitalizacija v Sloveniji poteka nesistematično in z zelo malim vlaganjem v bolnišnice. Naše bolnišnice dajejo za informatizacijo en odstotek. Iz proračuna države, namenjenega za digitalizacijo, bolnišnice prejmejo nekje 3 odstotke,« pravi Zajc in dodaja, da bi več vlaganja v digitalizacijo in poenotenje standardov pripomoglo k boljši uporabniški izkušnji za paciente in zdravstveno osebje.  

Vprašanje je, kako hitro in uspešno bo digitalizacija zdravstva potekala, saj je odvisna od projektnega vodenja, politike in sredstev. Digitalna transformacija vključuje spreminjanje procesov in uvajanje novih, optimiziranih rešitev. Razprava o digitalizaciji zdravstva se bo nadaljevala, saj izzivov v slovenskem zdravstvu in družbi ne bo zmanjkalo. 

Povzetek radijskega prispevka Aktualno 202: Kako digitalizirati slovensko zdravstvo (5. april 2023). Avtor: Luka Hvalc 

Zakaj avtomatizacija urnika?

Avtomatizacija zagotavlja optimalne rešitve z upoštevanjem omejitev, ki lahko povečajo produktivnost in kakovost izobraževanja.

Kaj storite vi?

Vi vnesete podatke v program in mu pustite, da sam postavi urnik. Podatki, ki jih boste morali vpisati, so naslednji: ure, dnevi, učilnice, učitelji, oddelki, učenci, predmetnik in dodatne zahteve.

iUrnik bo upošteval tudi najzahtevnejše pogoje:

• Delitve razreda
• Polovične ure
• Izbirne predmete in neobvezne izbirne predmete
• Vertikalno in horizontalno združevanje

Ni težav z izvozom urnika

Po končanem izračunu lahko urnik izvozite v eAsistent ali Lo.polis, kjer je nato objavljen in na voljo vsem udeležencem v učnem procesu preko aplikacije oz. spletne strani. Možen pa je izvoz urnika tudi v druge oblike tako da ga lahko objavite na oglasni deski ali v zbornici.

Zadovoljni uporabniki pravijo …

WoShi na Makedonsko-slovenskem poslovnem forumu

WoShi, aplikacija za razporejanje delavcev, je bila del delegacije na Makedonsko-slovenskem poslovnem forumu v Severni Makedoniji, ki se ga je udeležilo 25 predstavnikov podjetij iz Slovenije. Dogodek je bil priložnost za osebne sestanke in dogovore. Bil pa je tudi odlična priložnost za predstavitev aplikacije zainteresiranim predstavnikom podjetij iz Severne Makedonije in slovenskim podjetjem, ki so se udeležili konference.

Osrednji del poslovnega dogajanja delegacije je bil makedonsko-slovenski poslovni forum, ki je potekal v sredo, 14. decembra 2022, v hotelu Double Tree by Hilton v Skopju. Uvodoma sta udeležence nagovorila gospodarska ministra Slovenije in Severne Makedonije Matjaž Han in Krešnik Bekteši. Na poslovnem forumu so poleg predstavitve Woshija potekale razprave o izzivih in priložnostih sodelovanja na področjih digitalizacije, inovativnih tehnologij in energetike.

Potencial za sodelovanje z makedonskim zdravstvenim sistemom

Vid Ogris, direktor Algita, meni, da je bil obisk uspešen. »Možnosti in priložnosti za sodelovanje z Makedonijo je veliko Na osebnih sestankih sem lahko spoznal težave in izzive razporejanja zdravstvenih delavcev, s katerimi se srečuje makedonsko zdravstvo.,.,« je  o obisku Skopja povedal Ogris.

Dogodek so organizirali Javna agencija SPIRIT Slovenija, Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje slovenskih in makedonskih gospodarstvenikov iz Skopja ter Gospodarska zbornica Severne Makedonije.