V Estoniji je strategija digitalizacije zdravstva pomembnejša od politike. Kako je pri nas?
V Sloveniji smo trenutno na pragu ene največjih reform v zgodovini našega zdravstvenega sistema. Ambiciozna naloga Ministrstva za zdravje je, da nas popelje v novo dobo digitalizacije in centralizacije zdravstvenega sektorja. Toda vse se zdi, kot bi poskušali zgraditi hišo na pesku.
Reforma središči informatizacijo in centralizacijo
Zdravstvena reforma, ki jo je predlagalo Ministrstvo za zdravje, bo slovenskemu zdravstvenemu sistemu prinesla številne pomembne spremembe in izboljšave. Osredotoča se na informatizacijo in centralizacijo zdravstvenega sistema. V centralnem zdravstvenem informacijskega sistemu bodo zbrani vsi zdravstveni podatki osebe na enem mestu. To bo olajšalo zdravstveno obravnavo pacientov in bo stroškovno učinkovito, saj ne bo več potrebe po ponavljanju (drage) diagnostike. Poleg tega bo uveden tudi eKarton, kar bo dodatno olajšalo upravljanje zdravstvenih podatkov. Kartica zdravstvenega zavarovanja ne bo več potrebna. Njeno vlogo bo prevzela nova biometrična osebna izkaznica. Namesto sedanjih 80 zbirk podatkov bo zakon določil le šest krovnih zbirk podatkov, kar bo poenostavilo upravljanje z informacijami in zmanjšalo tveganje za napake. Predlog zakona predvideva oblikovanje javnega podjetja, ki bo vzdrževalo in razvijalo centralni zdravstveni informacijski sistem. Podjetje bo zagotavljalo tudi strokovno podporo izvajalcem zdravstvene dejavnosti. Reforma obljublja izboljšanje zdravstvene obravnave pacientov, večjo stroškovno učinkovitost in poenostavitev procesov.
Zakon o zdravstvenem informacijskem sistemu, ki ga je pripravilo ministrstvo, je bil prvi korak v smeri digitalizacije zdravstva, ki bi naj po vzoru Finske, Estonije in Portugalske vse zdravstvene podatke centralizirala na enem mestu. Ideja je navdušujoča in obetavna, kje se zatika?
Izziv niso sredstva ali tehnologija. Je to, kako bomo rezali pogačo.
Tehnologija za digitalizacijo v zdravstvu in sredstva za to, da bi slovensko zdravstvo popeljali v novo dobo, so na voljo. Vendar se soočamo z večplastnim problemom: zdravstveni sektor je velikokrat rak-rana vsake vlade in ker imajo različni lobiji močan vpliv, se težko kaj spremeni. V ozadju teh težav je pomanjkanje resničnega interesa za spremembe. Poleg tega se v procesu vedno znova pojavljajo ista podjetja, postavljena kot strokovnjaki, katerih tehnologija je zastarela. Namesto da bi sredstva vlagali v inovacije in izboljšanje procesov, denar pogosto pada v napačne žepe. To vodi v situacijo, kjer trpijo zaposleni v zdravstvenem sektorju in na koncu pacienti, ki so osnovni prejemniki zdravstvenih storitev.
Kaj bo, ko ne bo več medicinskih sester?
Vprašanje digitalizacije zdravstva bi moralo biti predvsem vprašanje stroke, ne politike. Vsaki vladi bi moralo biti v interesu, da se ta pomemben korak izvede, saj bi to prineslo številne izboljšave za zaposlene v zdravstvu in za paciente. Do sedaj pa žal nobena od vlad ni pokazala resnično velikega interesa za to področje. Digitalizacija bi vsaj deloma razrešila izziv s pomanjkanjem kadra v zdravstvu, predvsem medicinskih sester. Ko jih ne bo več (dovolj), kdo bo skrbel za naše bližnje v domovih za ostarele? Želimo si kakovostne zdravstvene obravnave za vse državljane, ne samo za peščico, ki si lahko privošči privatne storitve.
Videli smo, da je mogoče uspešno implementirati sodobne informacijske tehnologije v zdravstvenem sistemu drugih držav. V Estoniji, kjer so z digitalizacijo zdravstva svetlobna leta pred nami, je bila strategija pomembnejša od strank na oblasti. In uspelo jim je. To je mogoče tudi pri nas – z naravnanim kompasom politične integritete, ostrim fokusom, pravo vodstveno ekipo in s podporo celotne družbe.
