Estonija se pogosto omenja kot zgled za reformo javnega zdravstvenega sistema v Sloveniji, zlasti zaradi digitalizacije. V Estoniji ima kot 96% prebivalcev zdravstvene kartoteke urejene v digitalnem sistemu Digilugu.ee, na katerem so pregledno dostopni vsi zdravstveni podatki, napotnice, bolniške odsotnosti in preventivni programi.
Ministrstvo za zdravje Slovenije je mnenja, da je Estonija lahko zgled, vendar se bodo pri nas zdravstvene reforme lotili po slovenskem modelu, ki pa še vedno zaostaja za estonskim in finskim modelom. Tjaša Zajc, strokovnjakinja na področju digitalnega zdravja zaposlena v podjetju Better, poudarja, da so za izboljšanje digitalizacije ključni poenoteni standardi, kot je npr. e-naročanje.
Digitalizacija niso samo elektronske kartoteke, ampak tudi digitalizacija procesov in povezljivost sistemov. Nove rešitve omogočajo optimizacijo dela zdravnikov in naročanja pacientov, kar zmanjšuje stroške. Umetna inteligenca lahko pomaga pri obdelavi nestrukturiranih podatkov, kot so izvidi, in jih pretvori v strukturirane podatke. »Zelo veliko stvari je v slovenskih bolnišnicah, podobno kot v drugih državah, še vedno na papirju. Problem imamo z razdrobljenostjo sistemov. Veliko bo treba še delati, da zdravnikom ne bo treba večkrat vpisovati istih podatkov v različne sisteme. Če bi imeli več stvari na istem mestu bi se lahko boljše orientirali.«
Slovenija mora poenotiti razdrobljene sisteme in uvesti digitalno naročanje za večjo učinkovitost. E -naročanje v Sloveniji v primerjavi z Estonijo ali Finsko, še zdaleč ne deluje dobro. Sistem je še vedno razdrobljen po različnih straneh, po katerih morajo pacienti navigirati sami, natančnost podatkov pa je vprašljiva. Ključni izziv je razvoj kakovostnega in varnega sistema znotraj države, saj zunanji ponudniki niso idealna rešitev. Država težko konkurira zasebnemu sektorju pri plačilu IT strokovnjakov. »Ideja o državnem podjetju, ki bi se ukvarjalo z digitalizacijo zdravstva, je zanimiva, a potrebna bi bila dovolj sredstev in močan kader.«
Potrebno bo več vlaganja
Da bi dosegli večjo enotnost in izboljšali uporabniško izkušnjo, je potrebno več vlaganja v digitalizacijo. »Digitalizacija v Sloveniji poteka nesistematično in z zelo malim vlaganjem v bolnišnice. Naše bolnišnice dajejo za informatizacijo en odstotek. Iz proračuna države, namenjenega za digitalizacijo, bolnišnice prejmejo nekje 3 odstotke,« pravi Zajc in dodaja, da bi več vlaganja v digitalizacijo in poenotenje standardov pripomoglo k boljši uporabniški izkušnji za paciente in zdravstveno osebje.
Vprašanje je, kako hitro in uspešno bo digitalizacija zdravstva potekala, saj je odvisna od projektnega vodenja, politike in sredstev. Digitalna transformacija vključuje spreminjanje procesov in uvajanje novih, optimiziranih rešitev. Razprava o digitalizaciji zdravstva se bo nadaljevala, saj izzivov v slovenskem zdravstvu in družbi ne bo zmanjkalo.
Povzetek radijskega prispevka Aktualno 202: Kako digitalizirati slovensko zdravstvo (5. april 2023). Avtor: Luka Hvalc
